Tatu kot stigmatizacija ali umetnost?

Tatu je telesni okras, način izražanja, moč, družbeni status, pripadnost, verski pomen in način kaznovanja, ali pa je kruta dosmrtna stigmatizacija. Tatuji izvirajo iz pradavnine, do danes pa je človeška domišljija pripeljala umetnost tetoviranja tako daleč, da so tetovaže postale simbol prestiža, družbenega položaja in moči.
Tatu minevanja
Dolenjski glasbeni žigolo Marijan Novina s tatuji simbolizira svoje življenje. ?Tetoviram se zaradi samega sebe, ne zaradi modne smernice.? Všeč so mu večje tetovaže. ?Nekaterim so zelo všeč, veliko pa je takih, ki zaradi filmov menijo, da so tetovirani ljudje kriminalci in pokvarjenci.? Tetovaže mu je izdelal mojster David Jelenc Filipovič - Fapi iz Mother's milk tattoo v Novem mestu, poslikan pa ima že dobršen del kože. Na levi roki ima prepletene vrtnice, ki pomenijo trnovo pot, ki sta jo prehodila Marijanova oče in brat, oba umrla za rakom. Vrtnice se na vrhu združijo v mikrofon, ki ponazarja njegovo življenje, prepleteno s petjem in glasbo. ?Krasijo ga angelska krila, saj verjamem, da sta oba šla na lepši kraj, okrašen pa je z vejicami pogrebnega venca in trakom, kjer piše M&B R.I.P.? Desno nogo mu krasi violinski ključ, simbol glasbe. Pet lobanj na ledvenem delu hrbta pa predstavlja njegovo družino. ?Vsi bomo nekoč odšli in smrt, lobanje, meni osebno niso temačne ali zastrašujoče.?
Cviček namesto igle



Ljudje se tetovirajo iz različnih razlogov, da bi ugajali prijateljem, da bi čutili pripadnost določeni družbi ali verski organizaciji, nekateri izkazujejo s tem uporništvo individualnost, da bi izrazili neodvisnost svojega duha. Tone Košmrlj, prekaljeni stari rocker in gonilna sila Pop Designa, pa na tatuje gleda drugače. V življenju ga ne bo imel! ?Imam telešček, ki ga nočem špikati in rajši po grlu spustim deci cvička. Imel bi ga, če bi se ga dalo odstraniti. Nekateri so okusni, tisti, ki jih imajo po celem telesu, pa mi niso všeč.?
Rog za Rogača
Nekdanji brezdomec Franci Rogač -- pravljičar, znan po avtobiografski knjigi Ključ brezdomca, v kateri opisuje svojo življenjsko pot do pisatelja, se je prvič tetoviral pred devetimi leti. Izbral je škrata-gremlina, razlog pa je bila izdaja knjižice Izgubljena slončica. Že od malih nog so mu bili škratje skrivnostna bitja, ki naj bi skrbeli za okolje in trosili pozitivno energijo. Tatu na desni rami je rodil idejo za novo pravljico Pravljica o gozdnem škratu. Na nasprotni rami pa ima podobo samoroga, ki predstavlja mitološko žival, upodobljeno kot konja z rogom na sredini. ?Ta mi predstavlja čistost, duhovno ravnovesje in pogum.? Sam nima težav z razkazovanjem za razliko od Novine, ki je vedno, kadar pokaže golo kožo, tarča neusmiljenih pogledov. ?Na bazenu, v savni, saj tako porisanega, kot sem, ne vidiš vsak dan.? Razmišlja pa še o poslikavi desne strani reber, kar bo, vsaj kar se tiče bolečih točk, resen podvig. ?Sicer pa pri špikanju bolečino odmisliš in čakaš na končni izdelek, kar pa ni enostavno.? To dobro ve, saj ima tatu tudi na intimnem delu telesa, pogled nanj pa preseneti tudi kakšno punco: ?Kdor se vsaj malo spozna na tetoviranje ve, da 88 ur dela ni malo, tako da je pogled večine spoštljiv, za dekleta je zanimivo, mama pa se je s tem že sprijaznila,? v smehu zaključi. Tatu je tudi pojem svobode, svobodnega izražanja.